LEGA – lega in orientacija hiše sta ključni za zajem sončne toplote, ki naredi hišo pasivno
Pasivne hiše se imenujejo pasivne zato, ker samodejno brez avtomatike ali naše pomoči v veliki meri zajemajo brezplačno sončno toploto, ki ogreva hišo pozimi. Zato je pomembno, da pasivna hiša stoji na sončni lokaciji ter projektirana in orientirana tako, da skozi okna vstopi veliko sončne toplote. Poleg prihranka pri ogrevanju to zelo ugodno vpliva na udobje in zdravje stanovalcev.
Lokacija
Ko govorimo o legi oz. lokaciji pasivne hiše imamo v mislih predvsem lokalno podnebje in osončenost samega zemljišča. Osončenost zemljišča poslabšujejo predvsem bližnji hribi, gozdovi in sosednje ali nekoliko oddaljene stavbe pa tudi lokalne meteorološke lastnosti – prevsem z vidika nastajanja megle in nizke oblačnosti. Za zemljišča v naklonu velja, naj bodo orientirana čim bolj proti jugu.
Slovenija ima za tako majhno deželo zelo pestro podnebje, a velja, da ima povprečno zelo dobro osončenost za izrabo sončnega sevanja in seveda gradnjo pasivne hiše. Primorska ima največ sončnega sevanja in hkrati tudi milejše zime, naprostno pa ima Gorenjska ostre zime pa tudi manj osončenja. Na Primorskem je zato pomembnejše poletno senčenje, na gorenjsjem pa zadostna debelina toplotne izolacije.
Arhitekt mora prepoznati in upoštevati vse te lastnosti pri zasnovi pasivne hiše.
Letni globalni obsev na osnovi desetletnih meritev direktne in difuzne osončenosti ter trajanja sončevega obseva v Sloveniji (Kastelec in sod., 2007)
Orientacija
Orientacija pasivne hiše glede na smeri neba je prva stvar pri idejni zasnovi pasivne hiše. Tukaj je zelo enostaven pogoj: Hiša mora biti z največjo fasado, kjer je največ steklenih površin, orientirana proti jugu, z dovoljenimi odstopanji. Severna fasada naj nima oken, oz. naj bo steklenih površin čim manj, tudi na zahodni fasadi je bolje imeti čim manj oken. Na tak način pasivna hiša najbolj ugodno izrablja letno gibanje sonca in njegovega toplotnega sevanja. Pozimi, ko je to pomembno, so namreč daleč največ obsevane na jug orientirane površine.
Zelo je pomembno upoštevati višino sonca (altituda) glede na letni čas – pozimi je sonce nizko na nebu, poleti pa visoko. Običajna okna so na južni fasadi zaradi tega bolj direktno osončena, kar omogoča zajem več sončnega sevanja pozimi kot poleti. To je točno to, kar pasivna hiša potrebuje – več sončne toplote pozimi in manj poleti, da se hiša ne pregreje. Zato so npr. strešna okna slaba rešitev za pasivne hiše.
Pri orientaciji so dovoljena odstopanja, ki ne glede na odklon od direktnega juga še vedno omogoča zelo dobro energetsko bilanco hiše. Urbanistični pogoji namreč skoraj vedno narekujejo svojo orientacijo hiše zaradi ohranjanja podobe naselja pa tudi raznih drugih pogojev. Arhitekt se mora zato poglobiti v vse lastnosti lokacije, ko izdeluje idejno zasnovo pasivne hiše.
