Pojem pasivna hiša se je v zadnjem času že precej uveljavil, čeprav veliko ljudi še zdaleč ne ve, kako pasivna hiša deluje in sploh, kako jo narediti.

Koncept pasivne hiše je razvil dr. Wolfgang Feist, ki je v Darmstadtu v bližini Frankfurta leta 1991 postavil pilotni objekt. Ta prototip se je tako izkazal, da je nastal standard pasivnih hiš, ki se na trgu pojavljajo od leta 1998. V tem času je v Nemčiji, Avstriji in Švici nastalo že več kot 10.000 pasivnih hiš, ki svojo kvaliteto izkazujejo s certifikatom. Pasivna hiša se imenuje pasivna zato, ker izkorišča sončno energijo in notranje vire ob minimalnih toplotnih izgubah tako, da je skoraj ni potrebno dodatno ogrevati ali hladiti. Torej je optimalna energijsko varčna zgradba, ki ima ob nekoliko višjih stroških gradnje (največ 5 odstotkov ob podpori nepovratnih finančnih spodbud Eko sklada RS) lahko tudi do 10- in večkrat nižje letne stroške za ogrevanje kot zgradbe, v katerih živimo danes. Ravno tako poskrbimo za neznaten izpust emisije CO2 v ozračje, saj za ogrevanje ne potrebuje fosilnih energentov. Dodana vrednost je tudi izredno kvalitetno, zdravo in ugodno bivalno ugodje tako poleti kot pozimi.